Leto 2017 se je za čebelarje začelo grdo – s pozebo, ki je znova močno udarila po glavni paši v teh krajih, akaciji (robiniji). Sledil je hiter začetek vročine in suše – zelo poletno je bilo vse od sredine junija do konca avgusta.
V tistem delu Prekmurja, kjer nas pogosto celo poletne nevihte kar preskočijo, je šlo tako daleč, da niti zgodaj posejana ajda ni medila – kljub dobro izbranim sortam, saj ni bilo dovolj vlage. Iz istega razloga se marsikdo tudi ni odločil za strniščno setev takoj po žetvi žita.
Je pa v tem vendarle nekaj dobrega: vtis je, da vročina in suša zavirata tudi razvoj varoje.
Popolni zasuk je prinesel september, poln dežja. V tem času so se vendarle dvignile njive z jesenskimi posevki, tako so čebele skozi september (kadar ni ravno deževalo) in izredno sončni oktober lahko še kaj postorile pred zimo, predvsem na ajdi in repici.
November je kot običajno prinesel ničlo na termometru; zdaj je že vse opravljeno in čakamo le še, kaj bo pokazal pogled v panje, ko pridemo decembra kapljati oksalno kislino.
Vsem želimo, da bi v naslednje leto kljub letošnjim čudnim razmeram pripeljali zdrave in močne čebele.