Čebelarsko društvo Murska Sobota
Matična številka: 5257034000
Davčna številka: 78691656, zavezanec za DDV: NE
TRR: IBAN SI56 0234 0025 3590 587 (NLB d.d.)
Pošta: Veščica 3, 9000 Murska Sobota
Telefon: 070 / 474 285
E-mail: info@cd-ms.si
Organi društva
Upravni odbor:
Nadzorni odbor:
Poverjenik za pasišča:
g. Smodiš, 070 474 285, info@cd-ms.si
Podatki o tem, kdaj v naravi opažamo cvetenje različnih vrst rastlin, so zanimivi zaradi primerjave med leti. Če poznamo dogajanje v preteklih letu in opazimo, v kolikšni meri tekoče leto od njih odstopa, lahko po času cvetenja prvih nekaj rastlin približno ocenimo, kdaj lahko pričakujemo ostale.
To je še posebej aktualno v pomladnih mesecih, ko je vsaka nova paša zelo pomembna – zato popisujemo predvsem te.
Tukaj prikazani podatki se, če ni drugače označeno, nanašajo na lokacijo Kupšinci – 3 km zahodno od Murske Sobote.
Zima 2018/2019 je v primerjavi s prejšnjo potekala brez velikih obratov in v celoti precej milo, brez omembe vrednih nizkih temperatur.
Februar smo zaključili zelo toplo – v Slovenskih goricah je bilo doseženih 24,1 C, kar je menda najvišje, kar traja beleženje. Prejšnji februarski rekord, obakrat 24,0 C, je bil iz nasprotnega, jugozahodnega konca Slovenije – iz Ajdovščine 1950 in Vedrijana v Goriških brdih 1990.
14.2.2019 – leska
20.2. – jelša na mirnih legah, zvončki; vrba iva ima odprte sive mačice, vendar še brez izrazitih prašnikov
3.3. – rumeni dren začenja
7.3. – vrba iva, prve narcise
12.3.- marelice
23.3. – javor (acer negundo), začenjajo: višnje, mestoma češnje, mirabolane, črni trn; zaključuje vrba iva
20.4. – jablane, kosmulje, ribezi; podrast, ki zamuja zaradi suše – regrat, grenkuljica, mrtva kopriva; vrba – pantovec; oljna ogrščica
Zadnji teden starega in prvi teden novega leta sta prinesla nenavadno toplo vreme, popolnoma drugače kot v januarju 2017. Najvišje dnevne temperature so v naših krajih segle vse do 15 C, izrazito toplo je bilo tudi drugod po državi. Nepričakovano toplo vreme je trajalo praktično ves januar.
Tako so se že v prvi polovici januarja odpirali cvetovi lesk – razen izrazito poznih žlahtnih sort – v drugi pa se belijo vrhovi prvih mačic na vrbi ivi.
Vendar je na prehodu iz februarja v marec (24.2. – 2.3.) prišlo do izrednega hladnega vala, ki je segal v teh krajih vse do -19 C.
Mraz je začel popuščati šele proti koncu marca – še ob koncu tretjega tedna je večina rastlin globoko spala.
25.3.2018 – rumeni dren
28.3. – prve narcise
1.4. – vrba iva v polnem cvetu z razvitimi prašniki, mrtva kopriva
9.4. – črni trn, breskev, češnja, bršljanasta grenkuljica, prvi cvetovi regrata
14.4. – šmarna hrušica
V letu 2017 smo najprej imeli zelo hladen januar, nočne temperature so bile praktično ves mesec okoli -10 C. Sledil je zelo hiter prihod daljšega toplega obdobja v marcu, ki je sprožilo množično cvetenje v sadovnjakih in v divji naravi.
Žal je tako kot že v 2016 v zadnjem delu aprila sledila pozeba.
25.2.2017 – mali zvončki
10.3. – dren in mačice
27.3. – bršljanasta grenkuljica, marelice, prve breskve, začetek regrata
30.3. – črni trn, divja češnja, breskve, slive, češnje
2.4. – čremsa, hrušica, nashi, hruška, prve jablane
Posebnost leta 2016 je pozeba 26. aprila, ko je temperatura ponoči dosegla -4 C, kar je močno prizadelo mlade poganjke, cvetove in cvetne popke, tudi na akaciji kot najpomembnejši paši v teh krajih.
31.1.2016 – leska (zgodnje in divje sorte)
15.2. – jelša
20.3. – vrba iva, marjetice, mrtva kopriva
27.3. – marelice, breskve
31.3. – črni trn
3.4. – regrat, vrbe, divja češnja
6.4. – češnje, hruške, jablane
22.4. – oljna repica in kutine
25.4. – inkarnatka
14.5. – maline
20.5. – bela detelja in akacije, ki pa so bile zelo poškodovane v pozebi 26. in 27.4.
25.5. – rdeči dren
6.6. – lipa, robida
Že pred več kot sto leti so posamezni čebelarji ugotovili, da se je treba združevati v društva, kjer se izmenjujejo izkušnje, pridobiva potrebna znanja, skrbi za razvoj in selekcijo medonosne čebele, za primeren panj, za zaščito čebele pred boleznimi in škodljivci.
V ČD Murska Sobota imamo (stanje 2016) 20 rednih članov. Skupaj oskrbujemo 540 panjev, torej povprečno 26 panjev na čebelarstvo (od 2 do 100). Povprečna starost rednih članov je 66 let (od 26 do 84 let).
Društvo je vključeno v regionalno Čebelarsko zvezo društev Pomurja ter v krovno organizacijo – Čebelarsko zvezo Slovenije, ki združuje več kot 200 čebelarskih društev, v katera je včlanjenih skupaj okoli 8 tisoč čebelarjev.
Člani društva čebelarimo s kranjsko sivko – pasmo čebele, ki je v Sloveniji doma, kot posebej mirno in nezahtevno pa jo poznajo in uporabljajo tudi čebelarji po vsem svetu.
Velika večina članov ČD Murska Sobota čebelari v AŽ panjih, nekateri pa tudi z nakladnimi. Prevladujejo stacionarni čebelnjaki in stojišča, dva-trije člani pa svoje čebele tudi prevažajo, denimo na gozdno pašo na Pohorje.
Ker je M. Sobota majhno mesto, ne poznamo tipičnega urbanega čebelarstva. Mesto pa obdajajo obsežne kmetijske površine – Mestna občina MS, katere katastrsko območje pokrivata čebelarski društvi Murska Sobota in Bakovci, obsega več kot 4.000 ha kmetijskih zemljišč, kjer čebele nedvomno opravljajo svojo opraševalno vlogo. Tako na primer sadovnjaki potrebujejo 2 do 4 panje čebel na hektar, višnje in češnje celo 6 do 8, hektar repice, ajde ali sončnic zahteva 10 družin itd.
Čeprav v naši državi čebelarji ne zaračunavamo opraševanja, to ne pomeni, da to nima vrednosti. Po različnih strokovnih virih je ekonomska vrednost opraševanja pri pridelavi kulturnih rastlin 15 do 30-krat višja od tržne vrednosti znanih pridelkov, po katerih javnost pozna čebelarstvo – medu, propolisa in voska.
V društvu poleg ozko društvenih dejavnosti, kot je izobraževanje v tehnologiji in zdravstvenem varstvu čebel, tudi…
Slovenci so z Antonom Janšo dali izjemen prispevek k razvoju čebelarstva in s tem širjenju čebelarstva v Avstro-ogrski monarhiji ter kasneje v stari Jugoslaviji na Balkan. Prekmurski Slovenci smo do 1918 spadali k ogrskemu delu monarhije, bili pa smo deležni razvoja čebelarstva. Prvi čebelarji so seveda bili učitelji in župniki.
Medtem ko so v 19. stoletju Kranjci čebelarili v kranjičih in Štajerci v gerstungih, so prekmurski Slovenci poleg košev prevzema madžarski Neiserjev panj s “toplo stavbo”, ki je bil podoben dunajskemu stojaku in ki se je pojavljal tudi preko Mure – na Murskem polju. Po prvi svetovni vojni ga je hkrati z organiziranostjo čebelarstva hitro izpodrival AŽ panj. Ponekod pa se je zadržal še po drugi svetovni vojni, tako da so ga najši najstarejši čebelarji še srečevali.
Prof. Humek, sadjar in čebelar, je leta 1920 v 9. številki Slovenskega čebelarja (preberite v Digitalni knjižnici) opisal svojo pot po Prekmurju, kjer je obiskal nekaj čebelarjev. Govori o “veliki množini” akacije in ajde, o čebelarju iz Lipovec, ki je bil član Slovenskega čebelarskega društva, o lepo grajenih čebelnjakih… Ugotavlja tudi, da “se prekmurska čebela, kolikor se je dalo dognati na pogled, nič ne loči od naše sivke”.
Med drugim pravi: “V Murski Soboti sva izvedela, da je bil tam pred kratkim ustanovni občni zbor čebelarske podružnice za Prekmurje, ki ga je vodil g. Jurančič (iz Sv. Andraža v Slovenskih goricah, sodelavec krovnega Slovenskega čebelarskega društva).” V Slovenskem čebelarju 1921 poročajo o članstvu v Slovenskem čebelarskem društvu, kjer navajajo, da ima podružnica M. Sobota 35 članov.
Po drugi svetovni vojni, ko smo v Prekmurju imeli samo dve občini – v Murski Soboti in Lendavi, je 10 čebelarskih društev na območju občine M. Sobota ustanovilo krovno Zvezo čebelarskih društev M. Sobota, ki je odigrala svojo vlogo, a je z ustanavljanjem manjših občin izgubila svoj pomen.
Leta 2003 je bila ustanovljena regijska Čebelarska zveza društev Pomurja, katere član je postalo tudi naše čebelarsko društvo.
Člani ČD Murska Sobota – prevažalci so svoje čebele z vlakom in kasneje s kamioni v bivši državi prevažali od Vojvodine pa do Gorskega kotarja in Velebita in s tem pridobili kakšno točenje več, če se ni ravno zalomilo. Po letu 1991 prevažajo čebele na gozdno pašo na Pohorje. Domačo pašo dajeta predvsem akacija in oljna ogrščica, nekaj malega lipa in kostanj na Goričkem.
Društvo je imelo največ članov leta 1989, in sicer 110 članov s 3.798 panji. Do leta 2015 je od teh opustilo čebelarjenje 13 odstotkov, umrla brez naslednikov tretjina, drugam se je včlanilo 40 odstotkov, preostalih 14 odstotkov pa je še v našem društvu.
…
Društvo deluje predvsem na področju Mestne občine Murska Sobota, naši člani pa čebelarijo tudi širše po Prekmurju. Začetki organiziranega povezovanja čebelarjev na našem področju segajo v leto 1920.
Prekmurje je znano po pašah na akaciji, oljni repici in ajdi, kamor svoje čebele radi pripeljejo tudi čebelarji iz drugih delov Slovenije. Če vas zanima prevoz na pašo, se nam oglasite.